Home S

Kaj dobimo,
če superženska Pohotna Lezbača sreča depresivno mačko Zorko, zlovešče vrane ogrožajo gumijasto račko, klatež Mita Kombajn kot začaran posluša Partizanske zgodbe Momirke, superjunaka Sivkamoža pa tlačijo nočne more?

To je
comiXconnection – strip, bandă desenată, strip, képregény, стрип

Tako kot imena za stripovski medij se razlikujejo tudi njegove pojavne oblike na Hrvaškem, v Sloveniji, Romuniji, Madžarski, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Zgodovina njihovega nastanka neposredno odseva politično zgodovino posamezne države in odprtost njene družbe do te umetniške in komunikacijske oblike. Zatorej se od države do države razlikujejo tudi meje med mainstreamom in alternativo. comiXconnection predstavlja v najširšem smislu neodvisni strip omenjenih šestih držav in usmerja pozornost na razlike in mogoče povezave med njimi.

V središču pa niso samo umetniki in njihova aktualna dela. Enako pomembna je vsestranska mreža povezav, ki jo vzpostavljajo sami in jih obdaja: številni stripovski avtorji se povezujejo v kolektive, klube in skupine, izmenjujejo ideje in skupaj izdajajo fanzine in magazine. Svoja dela vsebinsko in slogovno oblikujejo tako, da jim namerno odvzamejo marketinški potencial, ki ga komercialni mainstream stripi pozorno negujejo. Svoje zgodbe ustvarjajo neodvisno od prodajnih pritiskov. Njihovi stripi nagovarjajo posebno občinstvo, ki ga ni moč osvojiti z običajnimi tržnimi strategijami.

Kako torej najde neodvisni strip svoje bralce? Temu služi mreža zavzetih in motiviranih ljudi v društvih, založbah in knjigarnah. Delujejo na različnih ravneh tako nacionalno kot mednarodno. Organizirajo festivale, razstave, delavnice ter prigovarjajo založnike in sponzorje. To zagotavlja zunanje priznanje, medsebojno komuniciranje ter utrjuje niti tega pestrega prepleta.

Tipično za mentalni zemljevid posameznih mrež pa je vendarle večinoma enostranska usmeritev „z obrazom proti zahodu in s hrbtom proti ostalim“. Neposredni sosedje pogosto ležijo izven vidnega polja. Ravno tu nastopi projekt comiXconnection s svojim fokusom na omenjenih šest dežel. Opozarja – preko zgodovinsko-političnih, jezikovnih in mentalnih mej – na že obstoječe in mogoče prihodnje povezave.

„Strip redko pride sam!“ Vključuje tudi sorodne umetniške zvrsti, kot so ilustracija, grafično oblikovanje, animacija, ulična umetnost, grafiti, glasba in performans. Ta preplet opazovalcem odpira nove perspektive in širi meje dojemanja, obenem pa – tako gre upati – krepi povezave in priznanje ter nenazadnje veča ugled tovrstnih stripov. Ogromna raznovrstnost, ki jo nudi stripovski medij, odpira predvsem poti v področja, kjer se bo strip v prihodnosti lahko uporabljal kot inovativna oblika komuniciranja.