Home S

Kaj dobimo,
če superžen­ska Pohotna Lezbača sreča depre­sivno mačko Zorko, zlovešče vrane ogrožajo gumi­jasto račko, klatež Mita Kombajn kot začaran posluša Partizanske zgodbe Momirke, super­ju­naka Sivkamoža pa tlačijo nočne more?

To je
comiXcon­nec­tion – strip, bandă dese­n­ată, strip, képregény, стрип

Tako kot imena za stripovski medij se raz­liku­jejo tudi nje­gove pojavne oblike na Hrvaškem, v Sloveniji, Romuniji, Madžarski, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Zgodovina nji­hovega nas­tanka neposredno odseva poli­tično zgodovino posamezne države in odprtost njene družbe do te umet­niške in komu­nikaci­jske oblike. Zatorej se od države do države raz­liku­jejo tudi meje med main­streamom in alter­na­tivo. comiXcon­nec­tion pred­stavlja v najširšem smislu neod­visni strip omen­jenih šestih držav in usmerja pozornost na raz­like in mogoče povezave med njimi.

V središču pa niso samo umet­niki in nji­hova aktu­alna dela. Enako pomem­bna je vses­tran­ska mreža povezav, ki jo vzpostavl­jajo sami in jih obdaja: številni stripovski avtorji se povezu­jejo v kolek­tive, klube in skupine, izmen­ju­jejo ideje in sku­paj izda­jajo fanzine in mag­a­zine. Svoja dela vse­bin­sko in slo­govno obliku­jejo tako, da jim namerno odvza­mejo mar­ket­inški poten­cial, ki ga komer­cialni main­stream stripi pozorno negu­jejo. Svoje zgodbe ust­var­jajo neod­visno od pro­da­jnih pri­tiskov. Njihovi stripi nago­var­jajo posebno občin­stvo, ki ga ni moč osvo­jiti z običa­jn­imi tržn­imi strate­gi­jami.

Kako torej najde neod­visni strip svoje bralce? Temu služi mreža zavzetih in motivi­ranih ljudi v društvih, založbah in knji­gar­nah. Delujejo na različnih ravneh tako nacionalno kot med­nar­o­dno. Organizirajo fes­ti­vale, razs­tave, delavnice ter prigo­var­jajo založnike in spon­zorje. To zago­tavlja zunanje priz­nanje, med­se­bo­jno komu­ni­ci­ranje ter utr­juje niti tega pestrega pre­pleta.

Tipično za men­talni zeml­je­vid posameznih mrež pa je ven­darle veči­noma enos­tran­ska usmeritev „z obra­zom proti zahodu in s hrbtom proti ostalim“. Neposredni sosedje pogosto ležijo izven vid­nega polja. Ravno tu nastopi pro­jekt comiXcon­nec­tion s svo­jim foku­som na omen­jenih šest dežel. Opozarja — preko zgodovin­sko-poli­tičnih, jezikovnih in men­tal­nih mej — na že obsto­ječe in mogoče pri­hod­nje povezave.

Strip redko pride sam!“ Vključuje tudi sorodne umet­niške zvrsti, kot so ilus­tracija, grafično obliko­vanje, ani­macija, ulična umet­nost, grafiti, glasba in per­for­mans. Ta pre­plet opa­zo­val­cem odpira nove per­spek­tive in širi meje doje­manja, obenem pa — tako gre upati — krepi povezave in priz­nanje ter nenazad­nje veča ugled tovrst­nih stripov. Ogromna raznovrst­nost, ki jo nudi stripovski medij, odpira pred­vsem poti v področja, kjer se bo strip v pri­hod­nosti lahko uporabl­jal kot ino­v­a­tivna oblika komu­ni­ci­ranja.