Kaj dobi­mo,
če superžen­s­ka Pohotna Lezbača sreča depre­sivno mačko Zorko, zlovešče vrane ogroža­jo gumi­jas­to račko, klatež Mita Kombajn kot začaran posluša Partizanske zgodbe Momirke, super­ju­na­ka Sivkamoža pa tlači­jo nočne more?

To je
comiXcon­nec­tion – strip, bandă dese­n­ată, strip, képregény, стрип

Tako kot ime­na za stripovs­ki medij se raz­liku­je­jo tudi nje­gove pojavne oblike na Hrvaškem, v Sloveniji, Romuniji, Madžarski, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Zgodovina nji­hove­ga nas­tan­ka neposred­no odse­va poli­tično zgodovi­no posamezne države in odprtost njene družbe do te umet­niške in komu­nikaci­jske oblike. Zatorej se od države do države raz­liku­je­jo tudi meje med main­streamom in alter­na­ti­vo. comiXcon­nec­tion pred­stavl­ja v najširšem smis­lu neod­vis­ni strip omen­jenih šestih držav in usmer­ja pozornost na raz­like in mogoče povezave med njimi.

V središču pa niso samo umet­ni­ki in nji­ho­va aktu­al­na dela. Enako pomem­b­na je vses­tran­s­ka mreža povezav, ki jo vzpostavl­ja­jo sami in jih obda­ja: števil­ni stripovs­ki avtor­ji se povezu­je­jo v kolek­tive, klube in skupine, izmen­ju­je­jo ide­je in sku­paj izda­ja­jo fanzine in mag­a­zine. Svoja dela vse­bin­sko in slo­gov­no obliku­je­jo tako, da jim namer­no odvza­me­jo mar­ket­inš­ki poten­cial, ki ga komer­cial­ni main­stream stripi pozorno negu­je­jo. Svoje zgodbe ust­var­ja­jo neod­vis­no od pro­da­jnih pri­tiskov. Njihovi stripi nago­var­ja­jo poseb­no občin­st­vo, ki ga ni moč osvo­ji­ti z običa­jn­i­mi tržn­i­mi strategijami.

Kako torej najde neod­vis­ni strip svo­je bralce? Temu služi mreža zavzetih in motivi­ranih lju­di v društvih, založbah in knji­gar­nah. Delujejo na različnih ravneh tako nacional­no kot med­nar­o­d­no. Organizirajo fes­ti­vale, razs­tave, delavnice ter prigo­var­ja­jo založnike in spon­zor­je. To zago­tavl­ja zunan­je priz­nan­je, med­se­bo­jno komu­ni­ci­ran­je ter utr­ju­je niti tega pestre­ga prepleta.

Tipično za men­tal­ni zeml­je­v­id posameznih mrež pa je ven­dar­le veči­no­ma enos­tran­s­ka usmeritev „z obra­zom pro­ti zaho­du in s hrbtom pro­ti ostal­im“. Neposredni sosed­je pogos­to leži­jo izven vid­ne­ga pol­ja. Ravno tu nastopi pro­jekt comiXcon­nec­tion s svo­jim foku­som na omen­jenih šest dežel. Opozarja — preko zgodovin­sko-poli­tičnih, jezikovnih in men­tal­nih mej — na že obsto­ječe in mogoče pri­hod­nje povezave.

Strip red­ko pride sam!“ Vključuje tudi sorodne umet­niške zvrsti, kot so ilus­traci­ja, grafično obliko­van­je, ani­maci­ja, ulič­na umet­nost, grafi­ti, glas­ba in per­for­mans. Ta pre­plet opa­zo­val­cem odpi­ra nove per­spek­tive in širi meje doje­man­ja, oben­em pa — tako gre upati — krepi povezave in priz­nan­je ter nenazad­nje veča ugled tovrst­nih stripov. Ogromna raznovrst­nost, ki jo nudi stripovs­ki medij, odpi­ra pred­vsem poti v področ­ja, kjer se bo strip v pri­hod­nos­ti lahko uporabl­jal kot ino­v­a­tiv­na obli­ka komuniciranja.